Evropska komisija je sporočila, da sta se Ukrajina in Moldavija s 1. januarjem uradno pridružili območju EU brez gostovanja. Državljani obeh držav lahko sedaj v 27 državah članicah EU telefonirajo, pošiljajo sporočila in uporabljajo mobilne podatke po domačih cenah. Priključitev držav Zahodnega Balkana v ta sistem je predvidena do sredine leta 2026.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal, da bo Francija v svojih bolnišnicah oskrbela poškodovane, ki so utrpeli rane v siloviti eksploziji in naknadnem požaru v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana. Nesreča se je zgodila v nabito polnem lokalu med praznovanjem novega leta na jugozahodu Švice, ko je prišlo do eksplozije, ki je povzročila številne žrtve in hude poškodbe med obiskovalci. Macron je po telefonskem pogovoru s švicarskim predsednikom Guyjem Parmelinom izrazil solidarnost s sosednjo državo in potrdil pripravljenost Francije na nudenje kakršne koli dodatne pomoči. Med prizadetimi v nesreči sta po prvih podatkih vsaj dva francoska državljana, ki sta bila lastnika lokala, v katerem je odjeknila eksplozija. Francoske diplomatske in konzularne službe so aktivirane in nudijo pomoč rojakom, medtem ko natančno število prepeljanih poškodovancev v Francijo še ni javno objavljeno. Pripravljenost za zdravstveno pomoč Švici je izrazila tudi Evropska komisija, ki spremlja razvoj dogodkov v tem priljubljenem alpskem turističnem središču.

Kirill Dmitrijev, vodja Ruskega sklada za neposredne naložbe (RDIF) in posebni predstavnik ruskega predsednika, je izrazil sožalje Evropejcem po obljubi predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, da bo Evropska komisija delala še bolj intenzivno. Dmitrijev je to označil kot prizadevanje za 'samomor Zahoda'.

Ciper je uradno prevzel predsedovanje Svetu Evropske unije, kar je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen označila za odločilen trenutek za prihodnost Evrope. V svojem nagovoru, ki ga je deloma podala v grškem jeziku, je izrazila dobrodošlico ciprskemu predsedstvu in poudarila, da bo v ospredju njunega sodelovanja krepitev strateške avtonomije in konkurenčnosti Unije. Von der Leyenova je izpostavila, da se Evropa nahaja v ključnem obdobju, kjer sta pripravljenost na nove izzive in gospodarska moč bistvenega pomena. Predsednica Komisije je v objavi na družbenem omrežju X dodala, da se veseli tesnega sodelovanja s ciprskimi oblastmi pri uresničevanju prednostnih nalog, ki vključujejo povečanje odpornosti povezave v hitro spreminjajočem se globalnem okolju. Ciper bo v prihodnjih šestih mesecih vodil zakonodajne procese in usmerjal delo Sveta EU, pri čemer bo poudarek na krepitvi skupne evropske identitete in varnosti. Dogodek predstavlja pomemben mejnik za otoško državo, ki bo usmerjala politike v času, ko se Unija spopada z geopolitičnimi negotovostmi in gospodarskimi prehodi.

Državljani Evropske unije in Moldavije so s 1. januarjem 2026 pridobili možnost uporabe mobilnih storitev brez plačila dodatnih stroškov gostovanja. Novi režim, ki temelji na načelu "gostuj kot doma" (Roam Like at Home), uporabnikom omogoča opravljanje klicev, pošiljanje besedilnih sporočil in uporabo mobilnih podatkov pod enakimi pogoji kot v domačih omrežjih. Ukrep velja za vse državljane držav članic EU med bivanjem v Moldaviji ter za moldavske državljane med potovanjem po Evropski uniji. Uvedba brezplačnega gostovanja predstavlja pomemben korak pri vključevanju Moldavije v evropski gospodarski prostor in krepitvi digitalne povezanosti. S tem se odpravljajo finančne ovire za turiste, poslovneže in številne Moldavce, ki živijo v državah članicah. Poleg odprave dodatnih stroškov sporazum zagotavlja tudi pravico do enake kakovosti in hitrosti mobilnega omrežja, kot jo imajo uporabniki v svojih matičnih državah, kar preprečuje diskriminacijo uporabnikov na podlagi lokacije.

Madžarska je po ugotovitvah Evropske komisije nepovratno izgubila pravico do črpanja več kot milijarde evrov iz kohezijskih skladov Evropske unije. Sredstva, ki so bila prvotno predvidena za leto 2023 za razvoj strukturno šibkejših regij, so bila zamrznjena zaradi kršitev načel pravne države. Da bi Budimpešta lahko koristila ta sredstva, bi morala do konca leta 2025 izvesti korenite reforme na področju preprečevanja nasprotja interesov in boja proti korupciji, česar pa po mnenju Bruslja ni storila v zadostni meri. Evropska komisija je v svoji analizi poudarila, da Madžarska zanemarja določene standarde in temeljne vrednote povezave, kar je sprožilo uporabo mehanizma pogojevanja s pravno državo. Če vlada pod vodstvom Viktorja Orbána ne bo izvedla zahtevanih sprememb zakonodaje, tvega izgubo dodatnih milijard evrov v prihodnjih proračunskih letih. Odločitev temelji na uredbi iz leta 2021, ki neposredno povezuje finančne interese bloka s spoštovanjem vladavine prava v državah članicah.

Bolgarija je 1. januarja 2026 postala 21. članica evrskega območja, s čimer je po skoraj dveh desetletjih od vstopa v Evropsko unijo prevzela skupno evropsko valuto. Predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde je dogodek označila za močan simbol in Bolgarijo toplo pozdravila v evrski družini. Po njenih besedah bo ta korak državi prinesel dolgoročne gospodarske koristi in večjo stabilnost, čemur se je pridružila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je vstop označila za pomemben mejnik. Kljub optimizmu evropskih voditeljev pa med prebivalci Bolgarije vlada precejšnja nezaupljivost. Zadnja raziskava Eurobarometra kaže, da kar 49 odstotkov Bolgarov nasprotuje uvedbi evra, saj se ljudje v najrevnejši državi Evropske unije bojijo predvsem nenadzorovane rasti cen in inflacije. Proces prevzema valute poteka v času precejšnje politične nestabilnosti v državi, ki se nahaja tik pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami. Z vstopom Bolgarije se je število Evropejcev, ki uporabljajo evro, povzpelo na več kot 350 milijonov.

Evropska unija je Madžarski znova odtegnila dostop do znatnega dela proračunskih sredstev zaradi vztrajnih kršitev načel pravne države. Vlada pod vodstvom premierja Viktorja Orbána po mnenju Bruslja še vedno ne izpolnjuje osnovnih demokratičnih standardov in pogojev, ki so potrebni za izplačilo evropske pomoči. Ukrep je neposredna posledica pomanjkljivih reform na področju neodvisnosti sodstva in boja proti korupciji. Znotraj evropskih institucij se krepijo upanja, da bodo dolgotrajne finančne omejitve vplivale na javno mnenje in se morebiti odrazile na prihodnjih državnozborskih volitvah na Madžarskem. Madžarska se zaradi zamrznjenih sredstev spopada z vse večjimi gospodarskimi pritiski, vendar Budimpešta kljub temu ohranja svojo politično smer, kar povzroča nadaljnje napetosti v odnosih z Evropsko komisijo. Vprašanje pravne države ostaja osrednja točka razdora med Orbánovo vlado in ostalimi članicami povezave.

Nemčija in Romunija sta s 1. januarjem 2025 prenehali priznavati ruske potne liste starejšega tipa, ki ne vsebujejo biometričnih podatkov. Odločitev je razvidna iz posodobljenega seznama potnih listin tretjih držav na portalu Evropske komisije, ki ureja pravila za prehajanje zunanjih meja Evropske unije. Ukrep se nanaša na vse veljavne nebiometrične potne liste Ruske federacije, ne glede na datum njihove izdaje ali preostalo veljavnost dokumenta. Sprememba pomeni, da ruski državljani s tovrstnimi dokumenti ne morejo več vstopati v Nemčijo ali Romunijo oziroma pridobiti vizumov na podlagi starih potnih listov. Čeprav Evropska unija na ravni celotne povezave še vedno priznava različne tipe dokumentov, imajo države članice pravico do uveljavljanja lastnih omejitev pri priznavanju potnih listin za vstop v svoj nacionalni prostor. Ta poteza dodatno zaostruje pogoje za potovanja ruskih državljanov v izbrane države schengenskega območja in EU.

Ob vstopu Bolgarije v evroobmočje je Evropska centralna banka (ECB) na svoji zgradbi v Frankfurtu prižgala svetlobno instalacijo z napisom "Dobrodošla, Bolgarija". Predsednica ECB Christine Lagarde je v objavi na Facebooku izrazila ponos ob sprejemu Bolgarije v evro družino.

Najvišji predstavniki Evropske unije so obeležili 40. obletnico podpisa pristopnih pogodb Portugalske in Španije k takratni Evropski gospodarski skupnosti (EGS). Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da je bil vstop obeh držav zgodovinski mejnik za evropsko enotnost in razvoj. Izpostavila je inovativnost Portugalske in njen prispevek h krepitvi povezave, medtem ko so strokovnjaki v Španiji opozorili na generacijski preskok, saj mladi danes Unijo dojemajo kot svojo naravno realnost. Predsednik Evropskega sveta António Costa in predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola sta v svojih izjavah poudarila pomen demokratične stabilnosti in gospodarskega napredka, ki sta ga državi dosegli v zadnjih štirih desetletjih. Čeprav se uradna obletnica članstva obeležuje 1. januarja 2026, so proslave in analize vpliva integracije že v polnem teku. Vrh EU je ob tem izpostavil, da sta državi z vstopom v takratno EGS utrdili svoji demokraciji po obdobjih diktatur, kar ostaja ključni dosežek širitvenih procesov.

Evropska komisija je v petek, 5. decembra 2025, izrekla globo v višini 120 milijonov evrov družbenemu omrežju X, ki je v lasti milijarderja Elona Muska. Gre za prvo tovrstno sankcijo na podlagi novega akta o digitalnih storitvah (DSA), ki ureja moderiranje spletnih vsebin v Evropski uniji. Bruselj je podjetju očital več kršitev, vključno z zavajajočim oblikovanjem modrih kljukic za preverjanje profilov, pomanjkljivo preglednostjo oglaševalske knjižnice ter onemogočanjem dostopa raziskovalcem do javnih podatkov. Odločitev je sprožila ostre odzive v Združenih državah Amerike, kjer kritiki, vključno s pravnim strokovnjakom Jonathanom Turleyjem, ukrep označujejo za napad na svobodo govora in ameriška podjetja. Administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je že napovedala povračilne ukrepe, saj meni, da EU poskuša uveljaviti globalne standarde cenzure. Državni sekretar Marco Rubio je v odziv na dogajanje prepovedal vstop v državo petim ključnim osebnostim, povezanim z evropskimi prizadevanji za nadzor vsebin, vključno z nekdanjim komisarjem Thierryjem Bretonom.

Ruski senator Aleksej Puškov je izjavil, da je vprašanje članstva Ukrajine v zvezi Nato dejansko umaknjeno z dnevnega reda. Svojo oceno je podal v odzivu na izjave predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, ki je vključitev Ukrajine v Evropsko unijo izpostavila kot potencialno jamstvo za varnost države. Puškov meni, da takšna retorika Bruslja potrjuje premik fokusa stran od severnoatlantskega zavezništva k evropskim integracijam. Senator je v svojih navedbah šel še dlje in predlagal, da bi lahko Evropska unija v prihodnje oblikovala lastno vojaško strukturo, ki bi služila kot evropski ekvivalent zvezi Nato. Po mnenju ruskega funkcionarja izjave vodstva Evropske komisije nakazujejo, da zahodni zavezniki iščejo alternativne varnostne mehanizme za Kijev, ki ne bi vključevali neposrednega polnopravnega članstva v Natu, kar Rusija že dlje časa označuje za nesprejemljivo rdečo linijo.

Vladislav Maslenikov, vodja oddelka za evropska vprašanja pri ruskem ministrstvu za zunanje zadeve, je izjavil, da dialog med Rusijo in Evropsko unijo ni za vedno izgubljen. Po njegovih besedah bi se odnosi lahko spremenili po izteku mandata trenutne sestave Evropske komisije, saj imajo institucije svoj rok trajanja. Ruska stran s tem nakazuje na možnost prihodnje diplomatske otoplitve, čeprav so trenutni odnosi na najnižji ravni v zadnjih desetletjih. Maslenikov je poudaril, da so povezave med Moskvo in Brusljem sicer pretrgane, vendar ne nepovratno. Diplomatski predstavnik meni, da bi zamenjava vodstva v evropskih institucijah lahko prinesla nove priložnosti za vzpostavitev stikov. Izjava prihaja v času globoke zaostritve odnosov zaradi vojne v Ukrajini in s tem povezanih sankcij, ki jih je unija uvedla proti Ruski federaciji. Kljub temu Moskva s takšnimi napovedmi ohranja odprta vrata za morebitna prihodnja pogajanja z novo evropsko administracijo.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da blaginja in varnost Ukrajine temeljita na njenem bodočem članstvu v Evropski uniji. Po njenih besedah sam proces pridruževanja predstavlja ključno varnostno jamstvo za državo, ki se še vedno spopada z rusko agresijo. Izjavo je podala po srečanju z evropskimi voditelji, kjer so razpravljali o nadaljnji podpori Kijevu, vključno z varnostnimi vprašanji in načrti za celovito obnovo države. Diplomatska prizadevanja se bodo nadaljevala v prihodnjem tednu, ko se bo sestala tako imenovana koalicija voljnih z namenom utrditve evropske podpore Ukrajini. Von der Leyenova je ob tem opozorila, da Rusija še naprej aktivno ovira pogajalski proces. Razprave o varnostnih jamstvih so postale osrednji del širše strategije EU, ki vključuje tako finančno pomoč kot politično integracijo kot sredstvi za zagotavljanje dolgoročne stabilnosti v regiji.

Evropska komisija je Hrvaški izplačala sedmo tranšo sredstev v okviru Mehanizma za oporavak in odpornost v višini 1,1 milijarde evrov. Gre za doslej največje posamično nakazilo iz proračuna Evropske unije tej sosednji državi, ki je bilo odobreno po uspešnem izpolnjevanju vseh 53 načrtovanih reformnih in investicijskih kazalnikov. Hrvaške oblasti so ob tem poudarile, da je nakazilo potrditev njihovega dosedanjega dela pri izvajanju potrebnih strukturnih sprememb. Sredstva so namenjena spodbujanju dolgoročne gospodarske rasti in modernizacije države. Celoten proces črpanja je tesno povezan z izvajanjem nacionalnega načrta za okrevanje, ki vključuje ukrepe na področju digitalizacije, zelenega prehoda in reforme javne uprave. Uspešno izplačilo sedme tranše postavlja Hrvaško med najučinkovitejše države pri koriščenju sredstev iz mehanizma NextGenerationEU, kar ji zagotavlja stabilen priliv kapitala za nadaljnje razvojne projekte.

Najnovejša raziskava javnega mnenja o črnogorskem pravosodnem sistemu je pokazala, da Posebnemu državnemu tožilstvu (SDT) zaupa 61,8 odstotka vprašanih, Vrhovnemu državnemu tožilstvu pa 60,5 odstotka državljanov. Podatki oktobrske raziskave, ki jo je izvedel Center za monitoring in raziskave (CeMI) ob podpori misije OVSE, potrjujejo kontinuiteto zaupanja javnosti v delo tožilskih organov v Črni gori. Rezultati kažejo na znaten napredek pri dojemanju učinkovitosti boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Medtem ko je leta 2021 le 31,8 odstotka vprašanih menilo, da je tožilstvo uspešno na teh področjih, se je ta delež v letu 2025 povzpel na 54,3 odstotka. Tudi regionalna raziskava Svetovne banke za leto 2025 potrjuje položaj državnega tožilstva kot ene najbolj stabilnih in profesionalnih institucij v državi. Kljub splošnemu zaupanju pa celoten pravosodni sistem beleži rahel padec zaupanja z 59 na 55 odstotkov v primerjavi z letom 2020. Napredek institucije so poleg domače javnosti prepoznali tudi mednarodni akterji, vključno z Evropsko komisijo.

Evropska komisija je na račune romunske centralne banke (BNR) nakazala 586,17 milijona evrov. Gre za sredstva, ki jih je Romunija zahtevala v okviru programa za promet za obdobje 2021–2027, financiranje pa črpa iz kohezijskega sklada ter Evropskega sklada za regionalni razvoj. Romunski finančni minister Alexandru Nazare je novico označil za izjemno pomembno za stabilnost javnih financ in nacionalno gospodarstvo, saj so bila sredstva nakazana tik pred koncem koledarskega leta. Sredstva bodo namenjena predvsem infrastrukturnim projektom, ki so del širše evropske strategije za izboljšanje prometne povezljivosti v regiji. To nakazilo predstavlja potrditev uspešnega črpanja evropskih sredstev s strani romunskih oblasti v trenutnem finančnem ciklu. Minister je poudaril, da bodo ta sredstva neposredno podprla gospodarsko rast in zagotovila likvidnost za izvedbo načrtovanih strateških investicij. Proces črpanja se bo nadaljeval v skladu z zastavljenimi cilji za razvoj prometne infrastrukture do leta 2027.

Po poročanju ruskih medijev in Bloomberga so voditelji držav Evropske unije opravili telefonske pogovore po napadu na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Rusija je Združene narode obtožila prikrivanja terorizma s strani Kijeva, pri čemer se je sklicevala na molk Urada visokega komisarja ZN za človekove pravice po napadu z brezpilotnimi letalniki.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da polnopravno članstvo Ukrajine v Evropski uniji predstavlja najpomembnejše dolgoročno varnostno jamstvo za to državo. Po pogovorih z evropskimi voditelji je izpostavila, da proces vključevanja ni le politični in gospodarski cilj, temveč ključen element prihodnje stabilnosti in obnove države po vojni. Njene izjave odražajo vse večje soglasje znotraj evropskih institucij glede nujnosti tesnejšega povezovanja s Kijevom v luči trajnih geopolitičnih groženj. Von der Leynova je na družbenem omrežju X pojasnila, da so razprave z voditelji držav članic vključevali vprašanja nadaljnje vojaške in finančne pomoči ter načrte za povojno rekonstrukcijo. Po njenem prepričanju bo prav integracija v evropske strukture preprečila prihodnje agresije in Ukrajini omogočila razvoj v okviru zahodnih demokratičnih standardov. Evropska komisija tako ostaja trdno na stališču, da je pot v Bruselj edina prava pot za zagotavljanje miru na vzhodnih mejah povezave.

Evropska komisija bo od Portugalske zahtevala več podrobnosti glede začasne ustavitve evropskega sistema za nadzor meje za državljane izven EU na letališču v Lizboni, ki ga je portugalska vlada prekinila za tri mesece. Komisija je poudarila, da ta odločitev ni povezana s težavami pri delovanju sistema za vstop in izstop.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je nekdanjemu evropskemu komisarju Thierryju Bretonu prepovedala vstop v Združene države Amerike. Ukrep, ki je stopil v veljavo 23. decembra, je posledica Bretonovih prizadevanj za strogo regulacijo velikih tehnoloških platform in boja proti spletnim dezinformacijam v okviru evropske digitalne zakonodaje. Washington tovrstno regulacijo interpretira kot napad na ameriške interese in suverenost, medtem ko Breton poudarja, da so bili njegovi ukrepi usmerjeni izključno v zaščito evropskih državljanov in demokracije. Breton je v nastopu na radiu RTL opozoril, da ta odločitev presega vprašanje posameznika in pomeni nevaren presedan za delovanje evropskih institucij. Po njegovih besedah bi dopuščanje tovrstnega ustrahovanja otežilo delo njegovim naslednikom in spodkopalo neodvisnost evropskega mandata. Evropske države je pozval k hitremu in odločnemu odzivu ter k tehnološkemu in političnemu »preoboroževanju« celine, saj meni, da je Evropa obdana s »plenilci«, ki ogrožajo njene interese.

Evropska komisija je Italiji uradno izplačala osmi obrok iz Mehanizma za okrevanje in odpornost (RRF) v višini 12,8 milijarde evrov. Italijanska vlada pod vodstvom premierke Giorgie Meloni je ob tem sporočila, da država ostaja vodilna v Evropski uniji pri izvajanju nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost (PNRR). S tem izplačilom je Italija dosegla pomemben mejnik pri črpanju evropskih sredstev, namenjenih strukturnim reformam in investicijam po pandemiji covida-19. Podpredsednik Evropske komisije Raffaele Fitto je poudaril, da to potrjuje soliden ritem izvajanja načrta in kakovost izvedenih reform. Istočasno z izplačilom osmega obroka je Italija Evropski komisiji že poslala zahtevek za izplačilo devetega obroka, ki je prav tako vreden 12,8 milijarde evrov. Gre za predzadnji obrok v okviru celotnega načrta, kar kaže na pospešeno dinamiko italijanske administracije pri izpolnjevanju zahtevanih ciljev in mejnikov. Rim si prizadeva ohraniti kontinuiteto izplačil, da bi zagotovil stabilno financiranje projektov, ki so ključni za dolgoročno gospodarsko rast države. Premierka Meloni je izpostavila, da takšni uspehi krepijo vlogo Italije v evropskem prostoru.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je leta 2025 že četrtič srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Zelenski je ZDA zaprosil za 50-letno varnostno jamstvo, Trump pa naj bi ponudil 15-letno. Ursula von der Leyen je izrazila zadovoljstvo nad napredkom v mirovnih pogajanjih po srečanju na Floridi.

Donald Trump je po srečanju z Volodimirjem Zelenskim na Floridi izjavil, da sta z Ukrajino zelo blizu dogovoru o končanju vojne. Zelenski je med pogovori s Trumpom omenil možnost dolgoročnih ameriških varnostnih jamstev za Ukrajino, ki bi trajale od 15 do 50 let.

Donald Trump je po srečanju z Volodimirjem Zelenskim izjavil, da sta Ukrajina in Rusija zelo blizu dogovoru o miru, čeprav še vedno obstajajo razlike glede Donbasa. Ukrajinski predsednik je potrdil, da vprašanje predaje celotnega Donbasa, kot zahteva Rusija, ni bilo rešeno. Trump je dejal, da ne izključuje obiska Ukrajine, da bi prispeval k dosegu mirovnega sporazuma.

Predsednik Zelenski je opozoril, da se vojna brez ustreznih jamstev realno ne bo končala. Pogajalci še vedno iščejo preboj pri ključnih vprašanjih, kot so umik sil in usoda jedrske elektrarne Zaporožje, ki je pod rusko okupacijo.

Donald Trump je po srečanju z Volodimirjem Zelenskim in pogovoru z Vladimirjem Putinom dejal, da je blizu dogovora o miru v Ukrajini. Emmanuel Macron je napovedal srečanje z zavezniki v Parizu v začetku januarja, kjer bodo razpravljali o Ukrajini. Po srečanju s Trumpom je pot miru med Rusijo in Ukrajino ostala negotova.

ZDA so Ukrajini ponudile 15-letna varnostna jamstva, a ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski si želi daljšega obdobja. Zelenski meni, da bi morali Ukrajinci o končni različici mirovnega načrta odločati na referendumu.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Vladimir Zelenski sta opravila telefonske pogovore z evropskimi voditelji, je sporočil italijanski zunanji minister Antonio Tajani. Po srečanju sta Trump in Zelenski začela videokonferenco z evropskimi voditelji. Francoski predsednik Emmanuel Macron je po videokonferenci opravil ločen pogovor z Zelenskim.

Donald Trump je izjavil, da je bil dosežen znaten napredek pri končanju vojne v Ukrajini in da so se pogovori z Zelenskim odvijali na "čudoviti ravni" ter da so blizu dogovoru. Ursula von der Leyen pa je po videokonferenci z Zelenskim, Trumpom in drugimi evropskimi voditelji pozvala k železnim jamstvom za varnost Ukrajine.

Donald Trump je po srečanju z Volodimirjem Zelenskim dejal, da je bil dosežen velik napredek pri končanju vojne v Ukrajini. Pred pogovori je Trump zagotovil, da bo Ukrajina v primeru mirovnega sporazuma imela močne varnostne garancije. Zelenski je pogovore označil za "izjemne".

Akcija za človekove pravice (HRA) je protestirala, ker je Odbor za politični sistem, pravosodje in upravo v nedeljo sprejel predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o notranjih zadevah ter ga poslal v obravnavo na plenum, kljub pričakovanjem, da bo usklajen s stališči Bruslja. HRA meni, da takšno sprejemanje zakona, ki posega v človekove pravice, brez javne napovedi seje, udeležbe javnosti in mnenja Evropske komisije, predstavlja namerno spodkopavanje demokratičnih postopkov in institucionalizacijo pravne negotovosti.

Volodimir Zelenski se je srečal z Donaldom Trumpom na Floridi, da bi si zagotovil njegovo podporo za nov načrt za končanje vojne v Ukrajini. Trump je pred srečanjem opravil "produktiven" telefonski pogovor s Putinom, vendar se o predlogu ni izrekel. Srečanje je potekalo med močnim ruskim obstreljevanjem Kijeva. Trump je dejal, da je dogovor o končanju ruske invazije na Ukrajino bližje kot kdaj koli prej, vendar ni poročal o preboju glede ozemeljskih vprašanj. Zelenski je dejal, da je mirovni načrt 90-odstotno pripravljen.

Bolgarija se intenzivno pripravlja na vstop v evroobmočje 1. januarja, pri čemer banke, podjetja in potrošniki pospešeno uvajajo evro. Christine Lagarde je poudarila, da so le še trije dnevi do priključitve Bolgarije evroobmočju. V Belgiji mediji poročajo, da bo vstop v evroobmočje imel močan pozitiven učinek na razvoj turizma na bolgarski obali.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se bo na Floridi srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi razpravljala o možnostih za dosego mirovnega sporazuma z Rusijo. Srečanje poteka v času, ko Rusija obtožuje Ukrajino in njene evropske zaveznike, da poskušajo spodkopati mirovni načrt, ki ga podpira ZDA. Putin je dejal, da so teritorialni popustki v Ukrajini možni. Rusija je izvedla silovite napade na Kijev, zaradi česar je na stotisoče ljudi ostalo brez elektrike.

Ameriški predsednik Donald Trump ne pričakuje pomembnih rezultatov od srečanja z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Po poročanju ruskih medijev naj bi bil Zelenski v paniki in prosil Zahod za pomoč, potem ko so ruske sile izvedle napade na ukrajinsko infrastrukturo.

Donald Trump in Volodimir Zelenski sta po pogovorih na Floridi zatrdila, da je bil dosežen velik napredek glede mirovnega načrta za Ukrajino, vendar nista razkrila podrobnosti. Trump naj bi po pogovoru poklical Putina. Ursula von der Leyen je pozdravila znaten napredek glede mirovnega načrta za Ukrajino.

Srečanje Donalda Trumpa in Volodimirja Zelenskega na Floridi ni prineslo dokončne rešitve glede ozemeljskih vprašanj, predvsem glede Donbasa. Rusija naj bi po telefonskem pogovoru med Trumpom in Putinom ponovno pritisnila na Ukrajino, da popolnoma opusti Donbas. Kljub optimizmu glede mirovnih pogajanj, glavne točke spora ostajajo nerešene.

Volodimir Zelenski se je v Miamiju srečal z Donaldom Trumpom. Po srečanju je načrtovan telefonski pogovor z evropskimi voditelji. Rusija je pred srečanjem poudarila skupne točke med Trumpom in Putinom. Donald Trump je medtem čestital voditeljem Tajske in Kambodže za dogovor o prekinitvi ognja. Ob tem je prišlo na dan, da se je Zelenski na skupni novinarski konferenci posmehoval Putinu.

Volodimir Zelenski se bo sestal z Donaldom Trumpom, da bi poskušal zagotoviti podporo ZDA novemu predlogu za končanje konflikta z Rusijo. Zelenski je izjavil, da ruski napad na Kijev kaže, da si Moskva ne želi miru. Povedal je tudi, da Rusija uporablja belorusko ozemlje za napade na zahodna območja Ukrajine in da lahko vidi linije ukrajinske zračne obrambe. ZDA in Rusija naj bi se tiho pogovarjale o rudarjenju Bitcoinov v jedrski elektrarni Zaporožje, pri čemer je Kijev izključen.

Evropska publikacija Politico je razglasila prejemnike letnih »antipriznanj« za leto 2025. Med nagrajenci so nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy, ameriški predsednik Donald Trump in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Sarkozy je prejel nagrado zaradi knjige o svojih 20 dneh v zaporu, Trump in kandidatka za predsednico Irske, Katherine Connolly, pa za uporabo umetne inteligence.

Pred načrtovanim srečanjem z Donaldom Trumpom se je Volodimir Zelenski posvetoval z Ursulo von der Leyen in evropskimi voditelji glede možnih rešitev za ruski agresivni vojni. Medtem ko je Zelenski menil, da je varnostni sporazum med Ukrajino in ZDA skoraj končan, je Trump izjavil, da Zelenski nima "nič", dokler ga on ne odobri.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se bo v nedeljo srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom na Floridi, da bi razpravljala o načrtu za končanje rusko-ukrajinskega konflikta. Zelenski je Trumpa povabil, da obišče Ukrajino in podpre mirovni sporazum. Trump je dejal, da mirovni načrt Zelenskega ne bo imel pomena, dokler ga on ne bo odobril. Zelenski ocenjuje, da Rusija ne želi končati vojne.

Volodimir Zelenski je pred odhodom v ZDA razkril, da bo njegova delegacija s Trumpom razpravljala o petih ključnih točkah za rešitev konflikta v Ukrajini. Zelenski je pojasnil, kaj pričakuje od srečanja.

Volodimir Zelenski je pred odhodom v ZDA razkril, da bo z Donaldom Trumpom razpravljal o petih točkah za rešitev konflikta v Ukrajini. Ukrajinska delegacija naj bi na srečanju 27. decembra z ameriško stranjo razpravljala o petih točkah, ki se nanašajo na reševanje konflikta.

Evropska komisija pripravlja predloge za omejitev pristojnosti novih članic Evropske unije, če bi te odstopile od demokratičnih načel. Predlagani ukrepi bi lahko vključevali začasno ukinitev pravice veta za nove države članice. Komisija naj bi predloge predstavila zaradi porasta populizma v nekaterih evropskih državah, cilj pa je zmanjšati zaskrbljenost držav EU glede širitve in preprečiti blokiranje ključnih zakonodajnih pobud.

Črna gora je sprejela program mednarodnega razvojnega sodelovanja in mednarodne humanitarne pomoči za obdobje 2026-2028. S tem programom, ki je bil sprejet prvič, želi Črna gora okrepiti svojo vlogo na mednarodnem prizorišču in potrditi svojo zavezanost evropskim vrednotam. Program vključuje operativne cilje in merljive indikatorje učinka, ki so usmerjeni v pozicioniranje Črne gore kot zanesljivega partnerja v mednarodnem razvojnem sodelovanju.

Trenutna danska vlada ni naklonjena spletni zasebnosti in anonimnosti. Med svojim šestmesečnim predsedovanjem Svetu EU je poskušala izpeljati predlagano uredbo Evropske komisije o preprečevanju in boju proti spolni zlorabi otrok, znano tudi kot "Chat". Cilj je omejiti uporabo VPN-jev, ki ščitijo zasebnost uporabnikov.

Predsednica Evropske komisije je v izjavi poudarila, da je varnost Ukrajine ključnega pomena za varnost celotne Evrope.